“Ko ti zmanjka argumentov, pljuni po človeku”

Tudi osrednji slovenski časopis Delo se je z objavo prispevka “Sedem let biznisa na zlatih tirih” izpod peresa nekdanje odgovorne urednice Mateje Babič Stermecki pridružil globalnemu gibanju objave “lažnih novic” in “alternativnih dejstev”, pri branju katerega sem se spomnil krilatice “Ko ti zmanjka argumentov, pljuni po človeku”. In natanko to navedena gospa naredi mnogim, ki jih v pamfletu poimensko objavi.

Pamfletiska tako med drugim objavi: “V civilni iniciativi za drugi tir je močno vpet še en znamenit kader SCT – Stanko Štrajn. Ta je bil več kot desetletje vodilni odvetnik Zidarjevega vpliva na Dars. Tisti, ki jim spomin seže desetletja nazaj, pravijo, da je to človek, ki je osebno spisal in podpisal največ pogodb in aneksov z gradbenimi izvajalci, vključno z znamenito »pogodbo o izvajanju pogodbe« pri gradnji šentviškega predora, kajti preden je odšel k največjemu in najvplivnejšemu med njimi, je delal na Darsu. Povezava je jasna, današnja vloga, v kateri igra neke vrste pravičnika, pa dvomljiva.

Seveda, pamfletiska ne objavi nič, s čimer bi dokazovala svoje lažnive navedbe, marsikatero med njimi je povzela po prejšnji teden objavljenem pamfletu na Požareportu. In prišepetevalcih.

S Stankom Štrajnom se poznava od leta 1994, ko je postal član uprave DARS d.d., kjer sva skupaj delala do leta 2006. Res da je bil sodnik, vendar odvetnik ni bil nikoli in niti v prenesenem pomenu ni bil v času delovanja v Darsu zagovornik vpliva kogar koli na Darsu, še najmanj Zidarjevega. Če bi pamfletiska le malce pobrskala po bogatem Delovem arhivu, bi zagotovo našla dokaze za to mojo trditev, denimo ob oddaji del za avtocestni odsek Arja vas – Vransko.

Vse gradbene pogodbe z izvajalci in anekse k njim so v navedenem obdobju za DARS spisale strokovne službe t.i. Inženirja, večinoma DDC (danes DRI) in ne Stanko Štrajn, ki niti kot član uprave niti kot direktor za pravno področje v DARS d.d. ni imel pooblastil za podpisovanje gradbenih pogodb niti aneksov k njim (pogodbe je podpisoval predsednik uprave, po vpeljavi načela “štirih oči” pa še njegov namestnik). Znamenito “pogodbo o izvajanju pogodbe”, ki jo pamfletistka navaja, je spisal pravnik LUZ Inženiringa, Štrajnove parafe ali podpisa na njej pa ni; so pa na njej podpisi takratne uprave: Rajka Siročića, Abdona Peklaja in Aleša Hojsa in parafa takratne direktorice pravne službe v DARS; vsaj dva izmed navedenih sta danes zaposlena v DRI.

In če že pamfletiska omenja “zgodovinski spomin”, bi jo bilo nemara treba spomniti na to, da sta bila oba predora na avtocestnem odseku Klanec – Ankaran, Kastelec in Dekani, že proti koncu gradnje, ko sta bila objavljena razpisa za predore na hitri cesti prek Rebernic. Razlogi, ki jih torej navaja za ceno predora Kastelec, češ da je neformalni konzorcij (nekateri bi rekli kartel) slovenskih gradbenih izvajalcev pred tem izgubil dva predora na Rebrnicahso torej iz trte zviti, saj ne sledijo ne zgodovinskemu spominu, ne dejanskemu stanju stvari. Tako kot pamfletistkini razlogi za ceno gradnje predora Dekani, češ “Pri Dekanih pa se je med izvedbo izkazalo, da je bil tamkajšnji material boljši od prvotno predvidenega, zato je SCT to izkoristil in znižal vrednost investicije“. Je bil torej za predor Dekani sklenjen aneks h gradbeni pogodbi, s katerim je bila njegova cena znižana, saj ceno izvajalci ponudijo na razpisu še pred pričetkom gradnje? In od kdaj le izvajalec znižuje vrednost investicije?

Kot je že zapisala Mladina, “resnica je, da so alternativna dejstva laž“. Ne glede na to, ali se jih je pamfletiska sama spomnila, ali pa so ji bili servirani. Iz politike ali DRI. Ali kot je pred dvema mesecema zapisal Ervin Hladnik Milharčič:

Politika alternativnih dejstev je politika, v kateri ima mnenje politika o določenem pojavu večjo težo kot znanstvena odkritja, zdrav razum in fotografski ali kakšni drugačni praktični dokazi.”

In prav zato namesto zdravega razuma uporabljajo krilatico iz naslova. Pamflet nekdanje odgovorne urednice Dela vsekakor priporočam za objavo v Enciklopediji alternativnih dejstev. Ker samo tja tudi sodi.

Quo vadis, slovenski odnosi z javnostmi?

Letošnja slovenska konferenca o odnosih z javnostmi je jubilejna, 20. po vrsti. V Portorožu bodo 20. in 21. aprila strokovnjaki za odnose z javnostmi razpravljali o – transformacijah.

Živimo v času intenzivnih transformacij – nenehnih družbenih in tehnoloških sprememb, prehitrih preoblikovanj odnosov in preobrazb v njih, v obdobju vsakdanje pretvorbe družbe, organizacij in resničnosti, ki jo bolj kot resnica in preverljiva dejstva krojijo lažne novice, post-resnica in alternativna dejstva v plehkih populističnih 140 znakih ali še manj.

Vse bolj se zdi, da usodo in vlogo poklica svetovalca in upravljavca odnosov z javnostmi krojijo digitalni vplivneži in ne etične norme, participacija in vključevanje deležnikov; marketinški proračuni in prodajni cilji, ne pa doseganje vzajemno koristnih odnosov med organizacijami in ključnimi deležniki in javnostmi (pridobivanje in ohranjanje družbenega dovoljenja za delo); samozvani »piarovci« in populistični gromovniki, ne pa nenehno se učeči in zavzeti upravljavci odnosov, ki jim je komuniciranje glavno orodje.

Mar res?

Poklic svetovalca in upravljavca odnosov z javnostmi, v katerem ne zadošča zgolj obvladovanje obrti, temveč je potrebna nenehna etična presoja, vključevanje deležnikov, upoštevanje ne le organizacijskih, temveč predvsem širših družbenih interesov in konteksta, ne bo izumrl. Roboti nas ne bodo nadomestili; in tudi še tako sofisticirane digitalne platforme za komuniciranje ne; ker (še) ne znajo etično presojati, vzpostavljati, graditi in upravljati z odnosi; ne znajo in ne zmorejo vzpostavljati zaupanja; ne zmorejo čustvovati.

Ostaja pa osrednje vprašanje: kako naj komunikatorji pripomoremo, da bodo zaupanje in interes javnosti (ne le predsednikov uprav in organizacij), legitimnost in avtentičnost postali norma, v okviru katere bomo delovali strokovno usposobljeni komunikacijski strategi v prid družbe kot celote?

Nadejam si, da bomo na to vprašanje in podobne dileme skušali najti odgovore na jubilejnem, 20. Skoju. In da bomo znali spodbuditi mlajše kolege k ambicioznejšem tvornem sodelovanju v stroki in Slovenskem društvu za odnose z javnostmi.