Konec korupcije v Sloveniji

Pravno gledano je res samo tisto, kar je dokazano. Korupcija je torej realnost le, če je dokazana, sicer je ni.

Ko sem bil pripravnik na takratnem Okrožnem sodišču, sem v nekem primeru zelo uglednemu sodniku mentorju predlagal oprostilno sodbo, po načelu, da je v dvomu potrebno obtoženca oprostiti. Dokazi v spisu so nedvomno dopuščali dvom, saj je cela vrsta okoliščin kazala, da je sicer možno, da bi obtoženec očitano kaznivo dejanje storil, a nujno to ni. Sodnik me je podučil, da imam teoretično sicer prav, a da v takšnih primerih sodnik ne dvomi, pač pa obsodi.

Ustavno sodišče je v primeru zadeve Patria ravnalo obratno. Pravnomočno obsodilno sodbo, ki ni dvomila, temveč je obsodila, je razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje z instrukcijo, da spoštovanje zakonitosti zahteva konkretno dokazanost dejanja, za katerega je kdo obtožen in če ni dokazanega koruptivnega dejanja, je potrebno obtoženca oprostiti, ne obsoditi. Če sodišče ne bi dvomilo o obstoju kaznivega dejanja, tudi ne bi bilo kršeno načelo zakonitosti. Načelo zakonitosti torej ni kršeno ker bi bil kdo obsojen za korupcijo, ker ta ne bi bila kazniva, temveč je načelo zakonitosti kršeno, ker je obtoženec obsojen, namesto, da bi bil oproščen, torej je napaka vsega slovenskega pravosodja, da ni dvomilo, pa bi moralo.

Glede na moj uvodoma opisan primer izpred davnih let, sem torej imel pripravnik prav in se je motil moj mentor sodnik, le primer ni priromal do ustavnega sodišča.

Odločitev Ustavnega sodišča tako gotovo pomeni, da v Sloveniji korupcije ni in je tudi ne bo, saj je v nobenem primeru brez dvoma ne bo mogoče dokazati, oziroma, če tožilci in sodniki niso brez pameti, takšnih primerov niti ne bodo poskusili obravnavati. Kajti, če ni konkretnih dokazov, pač pa imamo le dejstva, ki nakazujejo, da je nekdo gotovo zahteval plačilo in da tudi ne more pojasniti, od kod ima veliko denarja in premoženja, za katerega ne more pojasniti, kako in kje ga je na zakonit način pridobil, so izpolnjeni vsi pogoji za izrek oprostilne sodbe, ker bi sicer kršili načelo zakonitosti, kar je Ustavno sodišče izrecno prepovedalo. To je Ustavno sodišče moralo storiti že iz načelnih razlogov in mu predmetnega spisa niti ni bilo potrebno pogledati, kaj šele preučiti in razmisliti, ali ima sodišče v takšnih primerih dolžnost dvomiti ali ne.

Sedaj ni več korupcije, torej lahko upravičeno pričakujemo, da bo naše gospodarstvo, rešeno te strašne nadloge, zacvetelo. Razcvet gospodarstva pomeni konec brezposelnosti, povečanje pokojnin, nižanje davkov, povečanje socialnih transferjev, rast plač javnih uslužbencev, vrhunsko zdravstvo in ob spoštovanju načel prava, veselo in zadovoljno prebivalstvo v prelepi deželi pravičnosti in spoštovanja prava.

Da ne pozabim, ostane še vprašanje pravičnih odškodnin, ki jih bodo dobili akterji afere Patria, če bodo oproščeni obtožbe, ali če bo primer (kar je bolj verjetno) zastaral in to ne glede na to, ali bo zastaral 15. avgusta 2015, ali pa 21. aprila 2017. Država brez korupcije bo nedvomno našla način, kako iz davkoplačevalcev iztisniti dovolj denarja, da bo iz proračuna lahko plačala odškodnino, da bo pravici zadoščeno in da se popravi krivična in razveljavljena pravnomočna sodba, ki jo je izreklo osmešeno pravosodje, ki krši načelo zakonitosti.

Vir slike: http://www.gtinewsphoto.com/NewsMediaPublicUnionCorruption.html
Vir slike: http://www.gtinewsphoto.com/NewsMediaPublicUnionCorruption.html

(Tekst je bil dan po objavi na tem blogu v celoti objavljen tudi na http://www.had.si/blog/2015/04/25/v-sloveniji-korupcije-ni-je-tudi-ne-bo-stanko-strajn/)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja