Mirno trpi in gladuj brez miru

V nadvse poučnih filmih Walta Disneya za otroke o življenju v naravi smo videli, kako levinja pokonča antilopo in kako takoj na mrhovino planejo hijene in gologlavi jastrebi, okoli pa se plazijo še kojoti in drugi mrhovinarji, vsi z neprikrito namero pograbiti zase kakšen grižljaj. Od antilope prav hitro ne ostane ničesar, kar bi bilo mogoče pokopati, saj različni mrhovinarji pohrustajo še kosti. Tako za kralja živali ne ostane ničesar za pod zob in ostane lačen. Sam si je kriv, če uplenjene antilope ne vzame pravočasno v svoj nadzor in če jo ne požre, še preden si jo prilastijo ogabni in pogoltni mrhovinarji.

Slabe terjatve slovenskih bank je vlada, ki jo je takrat vodila Alenka Bratušek, po natančno pripravljenem scenariju vlade, ki jo je pred tem vodil Janez Janša, prenesla na DUTB in jih plačala z drago izposojenim denarjem, ki ga sedaj s svojo revščino, kljub izkazani in zatrjevani rasti BDP, plačujemo slovenski državljani. Smisel vseh vladnih bravur je upanje, da bo DUTB s prevzetimi terjatvami dobro upravljala, da bo sanirala kakšno prezadolženo podjetje in predvsem, da bo slabe terjatve unovčila in z izkupičkom pokrila vsaj del, če ne že celotno realno vrednost prevzetih terjatev, oziroma, naj bi bila to celo možnost kreiranja dobička za državo. Skratka, levinja Slovenija je uplenila antilopo slabih terjatev, da bi lev, slovenski narod iz črede narodnega bogastva pohrustal uplenjeno truplo. Toda to truplo je vlada prepustila na milost in nemilost mrhovinarjem, ki jih nihče ne nadzoruje. Seveda je povsem logično, da mrhovinarji v medsebojnih bojih za mrhovino, vredno 5,5 milijarde evrov, ta plen hitro žrejo in prav kmalu ne bo od te mrhovine ostalo ne mesa ne kosti za slovenski narod, ki je dovolj neumen, da ne upošteva, da je za odganjanje mrhovinarjev potrebno uporabiti vsa razpoložljiva sredstva nadzora in jih brez milosti preganjati in tolči, sicer ne odnehajo, dokler je mogoče karkoli še požreti.

Ob zadnjih medijskih objavah o negotovi usodi predsednika upravnega odbora DUTB dr. Marka Simonitija so zopet aktualna vprašanja o višini plač DUTB menedžerjev in zdi se, kot da so za slovenske razmere enormne plače po skandinavskih kriterijih edini problem in edino zgražanja vredno ravnanje. Dr. Marka Simonitija, ki se je nekoč skupaj z mag. Urošem Koržetom že proslavil z računovodskimi bravurami pri reševanju bankrotiranih podjetij po razpadu jugoslovanskega trga, ki so se praviloma končale s stečaji podjetij, ki jih je strokovna ekipa reševala, a ne rešila pred propadom, sedaj politiki populistično obtožujejo nemoralnega ravnanja, ker je razmišljal, kako obiti Lahovnikov zakon in omogočiti zakonito izplačevanje za slovenske razmere absurdno visokih plač.

Predsednik vlade in pravno dosledna ministrica za finance seveda ne bosta podlegla populističnim zahtevam slovenskega ljudstva, ki strpno opazuje, kako dnevno izginjajo in hlapijo v nič slabe terjatve v upravljanju DUTB. Ker se predsednik vlade in njegova ministrica za finance zavedata, da je poslanstvo DUTB zagotoviti kritje za odplačilo državnih dolgov, povzročenih z dokapitalizacijo slovenskih bank, bosta gotovo preverila in ugotovila, koliko je DUTB iz upravljanja slabih terjatev že prigospodarila in koliko je že DUTB nakazal denarja za prevzete terjatve. Prepričani smo lahko, da bosta, če se bosta tega res lotila ugotovila, da DUTB do sedaj še ni plačal za prevzete terjatve niti počenega groša, saj se je DUTB celo še dodatno zadolžila za kritje svojih stroškov poslovanja, se pravi za plačevanje plač svojih uslužbencev. Povedano drugače, dosežene kupnine pri razprodaji slabih terjatev ne krijejo niti stroškov poslovanja DUTB, v posledici česar tudi državni proračun ne more dobiti nikakršnega prihodka za odplačilo kreditov za pokritje bančne luknje.

Glede na dejstvo, da ministrstvo za finance ne ve, kaj se na DUTB dogaja, saj če bi kaj vedelo, ne bi ob vsakem škandalu, ki ga sprožijo novinarji, ko jim po pomoti ali po nalogu političnih spletkarjev uide kakšna škandalozna vest, zahtevalo poročila o zadevi in se ne bi šele dalo podučiti, kako novinarji širijo krivo vero. Tako ima sedaj Marko Simoniti možnost dokazovati, kako ni storil nič protizakonitega in da je zagotovil s svojim ravnanjem zakonito izplačevanje plač v mnogokratniku možnosti po Lahovnikovem zakonu. Z gotovostjo lahko ugotovimo, da vlada in njeni resorni organi, kakor tudi institucije, ki so po zakonu dolžne prisluškovati in nadzirati upravljalce javnega premoženja (SOVA, Računsko sodišče, FURS, NPU, Urad za preprečevanje pranja denarja, Protikorupcijska komisija in še kakšen takšen organ) ne opravljajo nadzora in ne čuvajo javnega premoženja. Zato lahko z gotovostjo domnevamo, da se bo slovenskim državljanom zgodilo natančno to, kar doleti leva kralja živali, to pa je, da bodo ostali lačni. Namreč, kakor ne moremo pričakovati, da bi se mrhovinarji odpovedali žretju mrhovine v korist leva, tako z gotovostjo lahko predvidevamo, da upravljalci slabih terjatev v DUTB, nad katerimi ni kakršnegakoli nadzora, ne bodo zamudili niti ene priložnosti, da si ne bi odgriznili kolikor mogoče velik kos od plena, ki ga upravljajo in od katerega bo na koncu ostal le še spomin na prazno upanje. Zakaj ta plen ne more biti tako velik, da ga ne bi mogli prebaviti s kostmi in kožo vred. Tako z gotovostjo lahko sklepamo, da za državljane ne bo ostalo ne dosti, ne malo, ker bo ostalo natančno nič.

Sicer pa počakajmo, kaj se bo odločila vlada na današnji seji in bomo videli, ali bo obelodanila:

Koliko je DUTB do sedaj že vplačala na enotni zakladniški račun Republike Slovenije?

Kako uspešno poteka upravljanje s slabimi terjatvami in koliko teh terjatev je še ostalo?

Kolikšen odstotek bančne luknje bo DUTB pokrila s svojim upravljanjem?

Koliko stane poslovanje DUTB in od kod se ti stroški krijejo?

Koliko DUTB dosega poslovne cilje, ki jih je opredelila Vlada z ustanovitvijo DUTB?

Kdo in kako nadzira delovanje DUTB in kdo je odgovoren za opustitev nadzora?

Obratno, verjetno o vseh ključnih vprašanjih ne bomo karkoli izvedeli, saj teh vprašanj vlada na jutrišnji seji ne bo obravnavala, ker se bo verjetno ukvarjala le z vprašanjem zaupanja v bravure dr. Marka Simonitija.

Prav vseeno je, ali je na čelu DUTB dr. Marko Simoniti ali kdorkoli drug, ljub ministrici za finance ali predsedniku vlade, kajti kdorkoli že bo, se bo plenjenje plena nadaljevalo, če bo vlada še naprej opuščala dolžno skrbnost varovanja javnega premoženja in ga bo še naprej prepuščala žretju mrhovinarjev ob hkratnem gladovanju na primer naših otrok v šolah.

Tako pač je, da slovenski državljani ostanejo lačni in delijo usodo leva, ki ne pride do plena, če nihče ne nadzoruje in ne preganja mrhovinarjev. Zato ne sprašuj, kdo je kriv, če si lačen, saj ničesar ne storiš, da bi prisilil za varovanje zadolžene organe opravljati njihovo dolžnost. Mirno gladuj in trpi brez miru.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja