Naivnost ne opravičuje naše pasivnosti

Infrastrukturni objekti so kazalec gospodarskega potenciala, tehnološke razvitosti, sposobnosti države, da mobilizira ljudi za pomembne, skupne cilje.  Vse premalo se zavedamo usodne vloge, ki jo je in ki jo še ima izgradnja slovenskega avtocestnega omrežja za nastanek, samobitnost in razvoj samostojne države. Zamujamo priložnost, da bi se uspehov s ponosom veselili in ob njih zgradili prepotrebno nacionalno samozavest, ki nam je v teh kriznih časih izrazito primanjkuje. Naivnost ne opravičuje naše pasivnosti do negativnih pojavov v družbi. 

Vsaka država potrebuje heroje in herojska dela. In infrastrukturni objekti so nedvomno taka dela, so paradni konji, so kazalec gospodarskega potenciala, tehnološke razvitosti, sposobnosti države, da mobilizira ljudi za pomembne, skupne cilje. Takšna je bila gradnja Asuanskega jezu, elektrarne na Niagari, gradnja južne železnice v monarhiji. To niso bile samo tehnične ureditve, bile so mit in sen številnih generacij. Ko gledamo mogočne objekte južne železnice, ki smo jih podedovali, se pogosto sprašujemo, kdo neki so bili ti ljudje, ki so si zamislili in opravili to ogromno delo.

Morda se bodo podobno spraševali tudi naši zanamci, ko bodo občudovali slovenski avtocestni križ, ta največji projekt v zgodovini slovenskega naroda. Projekt, ki je skozi več kot štiridesetletno časovno obdobje povezoval štiri generacije slovenskih inženirjev in drugih strokovnjakov. Projekt, ki govori o skupni, državotvorni politični volji, ki je lahko vzor za današnji čas, ki govori o znanju in entuziazmu strokovnjakov, usposobljeni gradbeni operativi in o dobrobitih cestnega omrežja za bodoče generacije. Kar me žalosti in skrbi hkrati, je slabšalni in sovražni ton slovenskih medijev in dela politike, ki ne zna videti in izpostaviti nedvomnih pridobitev slovenske družbe, temveč išče v njej le škandale in tiste nepravilnosti ter napake, ki so sicer nezaželeni, a žal neizogiben spremljevalec vseh velikih projektov po svetu.

S tem zamujamo priložnost, da bi se uspehov s ponosom veselili in ob njih zgradili prepotrebno nacionalno samozavest, ki nam je v teh kriznih časih izrazito primanjkuje. Slovenci se vse premalo zavedamo usodne vloge, ki jo je in ki jo še ima izgradnja slovenskega avtocestnega omrežja za nastanek, samobitnost in razvoj samostojne države.

Bilo je davnega leta 1969, ko smo ob tako imenovani cestni aferi prvič pokazali pokončno državotvorno držo. Gradnja avtocest je povzročila nov investicijski cikel, ki je prispeval k pozitivnim impulzom gospodarstvu, pospešil dinamiko v gradbeništvu in imel pozitiven učinek na rast zaposlenosti. Takšnega bi potrebovali tudi danes.

Zato me boli, ko se sprašujem, kaj bom odgovoril svojim vnukom o herojih, ki so zapravili svoje herojstvo in o herojskih delih, ki se jih drži sum korupcije. O delih, pri katerih smo, tudi večina zaposlenih na Fakulteti za arhitekturo, z zanosom sodelovali in na katera smo kot strokovnjaki ponosni in za katere smo dali svoje znanje in življenjsko energijo.

A v vojnah so tudi na strani dobrih vojni dobičkarji. Zato vidim pomen današnjega zborovanja predvsem kot poziv k večji čuječnosti javnosti, da se stare napake ne ponovijo. Kajti naivnost ne opravičuje naše pasivnosti do negativnih pojavov v družbi. Demokracija je pač rezultat nenehnega boja med dobrim in zlim, med javnim in parcialnimi in interesi.

Odziv prisotnih in kakovostna zasedba predavateljev na konferenci Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji pa kaže na to, da nam vendar ni vseeno.

(iz uvodne besede prof. Petra Gabrjelčiča na posvetu Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji, 6.2.2015, objavljeno z njegovim privoljenjem)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja