Nevzdržno omalovaževanje odvetništva: od nobilisa do imobilisa

Državni zbor je presenetljivo enotno sprejel z glasovi vseh prisotnih poslancev odločitev, da zavrne predlog sodnega sveta za imenovanje odvetnice Anite Dolinšek za višjo sodnico. Kaj je državni zbor pripeljalo do presenetljivo enotnega stališča, ne vem, saj bi bilo za Državni zbor bolj pričakovano, da bi takšno kandidatko soglasno imenoval za višjo sodnico. Takšna pričakovanja izhajajo tudi iz sporočila za javnost Odvetniške zbornice Slovenije, ki meni, da razlogi za neimenovanje predstavljajo nevzdržno omalovaževanje in problematiziranje odvetništva, ki je samostojna in neodvisna služba, zato celotno dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo. Če odvetnik zanemari stroko in naredi, kar mu tisti, ki ga plača pač naroči, vsekakor prispeva k nižanju ugledu odvetništva kot samostojne in neodvisne službe. Odvetniška zbornica bi zato morala biti zgrožena, če bi Državni zbor odvetnico, ki je s svojim ravnanjem bistveno pripomogla oddati naročila za TEŠ 6 brez javnih naročil, imenoval za višjo sodnico, ne pa, da je ogorčena, ker se to ni zgodilo, ne glede na to, da ni znano, kaj je botrovalo k temu, da so zakulisne politične spletke v Državnem zboru izjemoma in presenetljivo skuhale odločitev, ki je v javnem interesu in celo prispeva k ugledu odvetništva, česar celo Odvetniška zbornica ne zazna, ali pa ne razume.

Lex-novice so 19.2.2015 posredovale opozorilo Odvetniške zbornice Slovenije, da razlogi za neimenovanje odvetnice Anite Dolinšek za višjo sodnico na celjskem višjem sodišču predstavljajo nevzdržno omalovaževanje in problematiziranje odvetništva, ki je samostojna in neodvisna služba. Odvetniška zbornica je v sporočilu za javnost zapisala, da celotno dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo.

Državni zbor je presenetljivo enotno sprejel z glasovi vseh prisotnih poslancev odločitev, da zavrne predlog sodnega sveta za imenovanje odvetnice Anite Dolinšek za višjo sodnico. Kaj je državni zbor pripeljalo do presenetljivo enotnega stališča, ne vem, saj bi bilo za Državni zbor bolj pričakovano, da bi takšno kandidatko soglasno imenoval za višjo sodnico. Moje presenečenje pojasnjujem z dejstvi, ki so mi znana, seveda pa ne morem ničesar povedati o vsem, kar mi ni znano.

Odvetnice Anite Dolinšek ne poznam, je nisem nikoli srečal ali se z njo pogovarjal. Ukvarjal pa sem se le z razpisno dokumentacijo za blok 6 v projektu TEŠ 6, ki ga je pripravila skupina avtorjev, v kateri so delali inženirji, ekonomisti in pravnica, odvetnica Anita Dolinšek. Razpisni pogoji bili so pripravljeni tako, da so v tehničnih določbah favorizirali vnaprej znane ponudnike in dajali podlago za sklepanje ničnih pogodb v enajstih sklopih oddanih del za izgradnjo TEŠ 6. Nedvomno je prav Anita Dolinšek kot soavtorica razpisnih pogojev in kot odvetnica odgovorna za pravno napačnost predmetnih razpisnih pogojev, ki jih je podpisal in odobril takratni direktor TEŠ Uroš Rotnik.

Iz javno dostopnih podatkov v poslovnem registru na spletni strani AJPES je razvidno, da je Termoelektrarna Šoštanj TEŠ d.o.o. gospodarska družba v 100% lasti Holdinga slovenskih elektrarn HSE d.o.o., ki je v 100% lasti Republike Slovenije. Republika Slovenija je torej posredno 100% lastnik TEŠ d.o.o. in posredno preko HSE d.o.o. v celoti obvladuje TEŠ d.o.o., ki je po ZGD gospodarska družba civilnega prava. Dejavnost TEŠ d.o.o. je proizvodnja električne energije, ki je namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije. Zato je po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS Ur. l. RS št. 16/2008, v nadaljevanju »zakon«) TEŠ d.o.o kot investitor zavezan oddajati naročila po postopku javnega naročanja.

Zakon določa v skladu z Direktivo 2004/17/ES[1], da je javno podjetje po tem zakonu podjetje, v katerem ima javni naročnik (v tem primeru Republika Slovenija) neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali upravljanja. Republika Slovenija je posredno preko HSE d.o.o. 100% lastnik TEŠ d.o.o. in posredno imenuje vse poslovodne in nadzorne organe v TEŠ d.o.o. Projekt TEŠ 6 je investicija, ki se v celoti financira iz javnih sredstev, to je iz osnovnega kapitala, ki ga iz prispevkov za zanesljivost oskrbe z električno energijo po 23.a čl. Energetskega zakona zagotavlja HSE d.o.o. in iz kreditov, najetih na podlagi državne garancije pri EIB in pri EBRD. TEŠ d.o.o. je zato po definiciji 10. odstavku 2. čl. zakona zavezan oddajati naročila kot javni naročnik, saj investicijo vodi posredno s javnimi sredstvi, z namenom zagotavljanja energije za javno distribucijo in je pravna oseba civilnega prava v posredni 100% lasti Republike Slovenije.

Kot oseba javnega prava se štejejo tudi vse osebe po 2. odstavku, točka c iz 3. čl. zakona, ki vodijo investicijo na elektro energetskem področju z več kot 50% udeležbo javnih sredstev ali osebe, pri katerih druge osebe javnega prava (v tem primeru Republika Slovenija preko HSE d.o.o.) opravljajo nadzor nad poslovanjem ali so člani uprav in nadzornih organov imenovani v nad polovičnem deležu s strani Republike Slovenije ali drugih oseb javnega prava.

Evidentno je, da investicija TEŠ 6 v celoti izpolnjuje ne le enega od potrebnih pogojev, temveč izpolnjuje vse pogoje po zakonu in direktivi, da bi morala biti vodena z oddajo naročil po postopku javnega naročanja. Spregled takšnega pravnega dejstva ne more biti posledica površnosti, temveč gre za ignoriranje zakonskih določb, zaradi česar je bila razpisna dokumentacija pripravljena kot javni poziv k oddaji ponudb na podlagi določb Obligacijskega zakona, ne pa na podlagi zakona o javnih naročilih, ki kot poseben zakon (lex specialis) izključuje uporabnost določb Obligacijskega zakonika.

Seznam naročnikov, ki nimajo status osebe javnega prava po splošnih predpisih, vendar imajo status javnega naročila po zakonu, mora po 3. odstavku 3. čl. zakona sprejeti vlada, seznam pa vodi ministrstvo za finance. Iz javno objavljenega seznama naročnikov zavezanih oddaji naročil po postopku javnega naročanja, ki ga vodi ministrstvo za finance je razvidno, da TEŠ d.o.o. ni uvrščen na seznam javnih naročnikov, zaradi česar javnost napačno sklepa, da TEŠ d.o.o. lahko oddaja naročila v projektu TEŠ 6 brez javnega naročanja. Če vlada in ministrstvo za finance ne upoštevata zakona in direktive, to še ne pomeni, da TEŠ d.o.o. ni javni naročnik, saj seznam po uredbi vlade nima konstitutivnega učinka, temveč služi le preglednosti in ima namen poenostaviti zapleteno preverjanje obveznosti javnega naročanja na energetskem področju. Konstitutiven učinek imata pač zakon in direktiva, ne glede na to, ali te predpise vlada in ministrstvo za finance spoštujeta ali ne. Enako velja tudi za EIB, ki ne bi smela odobriti črpanje kreditov za TEŠ 6, če so naročila izvedena v nasprotju z zakonom in direktivo, saj se tako javni denar preko EIB uporablja nezakonito in v nasprotju z osnovnimi principi evropskega prava.

Iz pisma Protikorupcijske komisije, ki je v javnosti vzbudila široko polemiko, je razvidno, da KPK šteje projekt TEŠ 6 za enega od ključnih primerov, ki bi jih bilo potrebno raziskati zaradi preverjanja korupcijskega tveganja. Vendar iz pisma sledi, da tudi KPK ne ve, da je projekt TEŠ 6 že v osnovi voden nezakonito, ker se naročila niso oddajala po postopku javnega naročanja. Tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v oddaji Odmevi javno zatrdil, da računsko sodišče ni pristojno revidirati tega projekta, ker TEŠ d.o.o ni v neposredni lasti države. Pri tem predsednik računskega sodišča očitno ni želel uporabiti določb 20.čl. Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS št. 11/2001), ker bi moral upoštevati, da je TEŠ d.o.o po 3. čl. zakona druga oseba javnega prava, ker bi morala oddajati naročila po postopku javnega naročanja. Najmanj, kar je evidentno je, da bi računsko sodišče, glede na strogost in doslednost njegovega predsednika, moralo revidirati vlado in ministrstvo za finance, ker na seznam javnih naročnikov nista uvrstili daleč najpomembnejše investicije v Sloveniji v času recesije, ki glede na javno dostopne informacije vzbuja sum, da pomeni negospodarno rabo javnih sredstev v višini cca. 1.000.000.000 evrov.

Poudariti moram, da so vse pogodbe, ki jih je TEŠ d.o.o. sklenil za naročilo opreme in gradnjo pravno nične (86. čl. Obligacijskega zakona določa, da so pogodbe, ki nasprotujejo prisilnim predpisom, ali moralnim načelom, nične), ker naročila niso bila oddano po postopku javnega naročanja. Posledica ničnosti je možnost razveze pogodbe, pri kateri vsaka stranka vrne oziroma plača, kar je prejela, izključena pa je odškodninska odgovornost za razvezo pogodbe.

TEŠ 6 je torej nazoren primer primitivnosti oblasti, ki ji ni mar, kako bomo živeli, temveč ji gre zgolj za to, da ustvarja sistem, ki omogoča ropanje javnega denarja. Prav zato bi bilo logično pričakovati, da bi Državni zbor avtorico pravne podlage za enega največjih oškodovanj javnih sredstev v Sloveniji nagradil z imenovanjem za višjo sodnico, a je nagrado zavrnil in si s tem nakopal javno zgražanje odvetniške zbornice.

Že pokojni odvetnik, ki ga izjemno cenim zaradi njegove izjemne strokovnosti in človeške poštenosti (ne morem ga imenovati, saj mi za javno navajanje njegovega mnenja ne more več dati soglasja), mi je po neki obravnavi v prijateljskem razgovoru dejal: »Veste, tovariš sodnik, odvetniki smo imeli nekoč status nobilis, sedaj pa imamo status imobilis«. Odvetnica Anita Dolinšek je s svojim pravnim znanjem zagotovila protipravno podlago za nezakonito ravnanje TEŠ, ki je vsa naročila oddal v nasprotju z zakonom o javnih naročilih, v posledici česar je prišlo do skoraj potrojitve investicijske vrednosti. Če odvetnik zanemari stroko in naredi, kar mu tisti, ki ga plača pač naroči, vsekakor prispeva k nižanju ugledu odvetništva kot samostojne in neodvisne službe. Kdor krni ugled odvetniške službe, nima kvalifikacije, da bi bil imenovan za sodnika, saj grozi nevarnost, da bi sodil na podoben način, kot je opravljal samostojno odvetniško službo. Odvetniška zbornica bi zato morala biti zgrožena, če bi Državni zbor odvetnico, ki je s svojim ravnanjem bistveno pripomogla oddati naročila za TEŠ 6 brez javnih naročil imenoval za višjo sodnico, ne pa, da je ogorčena, ker se to ni zgodilo, ne glede na to, da ni znano, kaj je botrovalo k temu, da so zakulisne politične spletke v Državnem zboru izjemoma in presenetljivo skuhale odločitev, ki je v javnem interesu in celo prispeva k ugledu odvetništva, česar celo Odvetniška zbornica ne zazna, ali pa ne razume.

[1] Direktiva 2004/17/ ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja