Naivnost ne opravičuje naše pasivnosti

Infrastrukturni objekti so kazalec gospodarskega potenciala, tehnološke razvitosti, sposobnosti države, da mobilizira ljudi za pomembne, skupne cilje.  Vse premalo se zavedamo usodne vloge, ki jo je in ki jo še ima izgradnja slovenskega avtocestnega omrežja za nastanek, samobitnost in razvoj samostojne države. Zamujamo priložnost, da bi se uspehov s ponosom veselili in ob njih zgradili prepotrebno nacionalno samozavest, ki […] Preberi do konca…

So bile avtoceste res preplačane?

Pred časom je nek usmerjeni državni uradnik prebral na wikipediji, da se tam, kjer je kartelno dogovarjanje, velike investicije podražijo za 20 do 30 %. Nato je vrednost avtocestnega programa pomnožil s tem procentom, zaokrožil navzgor in dobil dve milijardi evrov. Če bi v Sloveniji pri 6 milijardah vrednemu avtocestnemu programu le-tega preplačali za dve milijardi evrov, koliko potem […] Preberi do konca…

Kuga in (brezposelni) izbranci ljudstva

Idealizirani predstavi Slovenije iz nedeljske nadaljevanke »Naš vsakdanji kruhek«, postavi Dnevnik z dne 5. 2. 2015 ogledalo v članku »Izbranci ljudstva na zavodu za zaposlovanje«, kjer se nam kaže prava podoba Slovenije in njenega vsakdanjega kruhka. Kdorkoli je brez dela, je ne le materialno eksistenčno ogrožen, oropan dostojnega življenja, temveč je tudi psihično in socialno izpostavljen vsem tegobam izgube […] Preberi do konca…

O grškem prerokovanju in nemškem svetovanju v realni tragediji

V trenutno nadvse modernem ukvarjanju medijev z Grčijo lahko preberemo množico razlag makroekonomistov in politikov, ki se trudijo prevesti v razumljiv jezik sporočila nove grške oblasti. Komentatorji se delijo na vnete zagovornike grškega upora zoper vsiljeno vladavino neoliberalnega kapitala nad Grčijo in zoper globalno logiko neokapitalizma in na zagrizene zagovornike spoštovanja sprejetih pravil v dolžniško upniških razmerij. Obe skupini […] Preberi do konca…

Zakaj me razglabljanje o baje že neproblematičnem obsegu prezadolženosti slovenskega gospodarstva (še) ne prepriča

Bine Kordež je pred dnevi objavil zanimivo razmišljanje z naslovom Mogoče pa zadolženost ni ključni problem slovenskega gospodarstva. Članek me metodološko povsem ne prepriča. Kot tak lahko spodbudi napačne poglede na našo krizo in na začetne vzroke njenega nastanka ter na njihovo sistemsko in pravno obvladljivost. Celo vidni ekonomisti o začetnih vzrokih razmišljajo kot o malo večji »veselici« oziroma […] Preberi do konca…

»Gravitacija je super, dokler nas ne posrka v črno luknjo«

»But oh how we have strayed, sisters and brothers…
a) How did we let conversation get weaponized, anyway?«
(New Clue, http://cluetrain.com/newclues/)
Stroka odnosov z javnostmi, pravijo, še naprej doživlja velikanske spremembe. Zato bi moral biti namen tega pisanja, kot si ga je zastavilo uredništvo, obravnava priložnosti in izzivov, s katerimi se soočajo odnosi z javnostmi in obravnava vloge odnosov z javnostmi v […] Preberi do konca…

Slika Tatjane Fink in malarija videza

Namesto solidarnosti je čaščen pohlep. Namesto vestnega in skrbnega dela častimo bogatenje in uspeh, ki temeljijo na izigravanju predpisov in ignoriranju načel dobre vere in poštenja. Dokler ne bo konca te malarije videza, dokler ne bo finančni primitivizem, kot ignoriranje strokovnih pravil finančnega poslovanja razkrit, toliko časa ne bo konca poglabljanja gospodarske in družbene krize.

Ali Žerdin je v Sobotni […] Preberi do konca…

Šibka finančna funkcija in finančni primitivizem v podjetjih

Veliko se govori o odgovornosti bank in Banke Slovenije pri oblikovanju velikega obsega »slabih« kreditov. Ne smemo pa pozabiti odgovornosti poslovodstev podjetij, saj v veliki večini primerov, če bi delala v skladu z načeli poslovno finančne stroke in v skladu z zakoni, kreditov glede na finančno stanje in položaj podjetja sploh ne bi smela vzeti. Posebno pa ne v […] Preberi do konca…